Navodila avtorjem prispevkov
Članke objavljamo v angleškem, slovenskem, hrvaškem ali srbskem jeziku. Besedilo naj bo jezikovno skrbno pripravljeno. Pred pošiljanjem prispevka priporočamo, da preverite jezikovno korektnost besedila.
Članek bosta strokovno pregledala vsaj dva recenzenta mednarodnega recenzentskega odbora.
Zbornik prispevkov bo objavljen v elektronski obliki (Pdf) na spletni strani konference.
Navodila za oblikovanje besedila članka
Vzorčna datoteka v urejevalniku besedil Word z vsemi nastavitvami za oblikovanje članka:
Smernice avtorjem za pripravo kakovostnih člankov
Smernice v nadaljevanju so namenjene avtorjem v pomoč pri pripravi čim bolj kakovostnih prispevkov. Prispevek naj prikaže novosti na področju uvajanja sodobnih pristopov poučevanja skozi čuječnost, ki jih srečujete pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu ali delu na drugih področjih; izvajanje in/ali vizijo programov učenja čuječnosti v vzgoji in izobraževanju oziroma možnost njihovega uvajanja v vzgojno-izobraževalne procese.
Besedilo članka mora biti v neosebni obliki in je lahko zapisano v slovenskem, angleškem, hrvaškem in srbskem jeziku. Prav tako poteka predstavitev prispevka v enem od navedenih jezikov.
Pri recenziji člankov upoštevamo naslednje kriterije: aktualnost teme, način predstavitve, strukturiranost in organizacijo članka, strokovnost in razumljivost besedila, pri znanstvenih člankih pa tudi metodološko ustreznost.
Naslov članka
Naslov skrbno izberite, saj z njim pri bralcu vzbudite zanimanje za vsebino članka. Naslov naj bo kratek in jedrnat ter naj primerno opredeli vsebino, ki jo obravnavate v članku.
Povzetek s ključnimi besedami
Povzetek naj bo napisan v 5-10 stavkih (do 250 besed), ki opisujejo ključne vsebine prispevka. V povzetku povzemite celotno vsebino od uvoda do zaključka. Vsebovati mora problematiko, idejo, namen, cilje, način reševanja in bistvene ugotovitve ter sklepe. Povzetek ne sme vsebovati neopredeljenih kratic ali virov. Pri znanstvenih člankih naj vsebuje tudi dosežene rezultate raziskave. Povzetek pripravite zares skrbno, saj je poleg naslova to najbolj brani del članka. Naj bo kratek in jedrnat. Izogibajte se kraticam in okrajšavam, pišite v tretji osebi.
Uvod
Uvod naj opiše glavni problem, namen in cilje članka. Prispevek naj v uvodu prikaže, kaj je avtorja vodilo v uporabo sodobnih pristopov in izzivov poučevanja oziroma v nov raziskovalni projekt. Na koncu uvoda nakažite, kako boste v nadaljevanju obravnavali prikazano problematiko in njeno praktično uporabnost.
Osrednji del besedila
V osrednjem delu naj se avtor omeji samo na praktične dejavnosti in nova spoznanja, ki jih je izvajal oziroma do katerih je prišel, da bodo bralci prispevkov znali razbrati nove kvalitete (praktične ali teoretične) in nove pristope, ki jih je avtor želel predstaviti v prispevku.
Besedilo vsebinsko strukturirajte glede na vrsto članka, razbijte ga na ustrezno dolge in vsebinsko zaključene razdelke. V članek ne vključujte vsebin, ki ne prispevajo k odgovoru na izbrano problematiko, četudi se vam zdijo zanimive. Programskih rešitev ne opisujte preveč podrobno (npr. menijev). Izogibajte se pretiranemu naštevanju (npr. cele strani alinej).
Posebno bodite pozorni na uporabo relevantnih virov, na podkrepitev trditev in ugotovitev s sklicevanjem na vire ali z lastnimi dognanji. Presodite primernost navedb, ki ste jih uporabili, zlasti iz literature in virov ponudnikov tehnologije oziroma rešitev.
Uporaba slik in tabel lahko bistveno prispeva k jedrnatosti, razumljivosti in zanimivosti članka. Zgradba tabel in grafov naj bo preprosta in pregledna. Prikaz podatkov je bolj priporočljiv s slikami (grafikoni) kot v tabelah. Slike in tabele morajo besedilo dopolnjevati, zato se v članku sklicujte nanje in jih opišite.
Pri podatkih, trditvah in ugotovitvah, ki niso neposreden rezultat vašega dela, citirajte vire, ki jih navedete v seznamu uporabljene literature in virov na koncu članka. S tem ustrezno poudarite trditve in ugotovitve, ne lastite si dosežkov drugih, hkrati pa usmerjate bralca na dodatno literaturo. Upoštevajte avtorske pravice objavljenih del (npr. pri slikah).
Prispevajte k uveljavljanju strokovnih izrazov v slovenskem jeziku. Če se v članku sklicujete na več virov, ki uporabljajo različno terminologijo, v članku izraze poenotite (ne uporabljajte različnih izrazov za isti pojem).
Zaključek
V zaključku jedrnato navedite bistvene ugotovitve, prednosti in pomanjkljivosti predlaganih rešitev ali ugotovitev, omejitve, odprte probleme ter predloge za prihodnje strokovno in raziskovalno delo. Zaključek naj ne bo povzetek članka.
Vsebino dela je v zaključku možno združiti z izbranimi deli drugih avtorjev.
Literatura
Skrbno izberite literaturo, ki jo boste uporabili. V seznamu navedite le v članku uporabljeno literaturo, na katero se sklicujete.
Vsi v besedilu citirani viri morajo biti navedeni v seznamu citiranih virov (Reference, Viri ...) in obratno - vse, kar najdemo v seznamu referenc, se mora nahajati tudi nekje med tekstom samim. Vire navajajte v skladu z American Psychological Association (APA) standardom.
Več o citiranju in navajanju virov si poglejte v Word datoteki (Navodila za oblikovanje članka).
Vrste člankov
Znanstveni članki
Vsebujejo naj vse značilne dele, ki opredeljujejo raziskovalni proces: uvod, metode (s podpoglavji, opis vzorca, pripomočki oziroma inštrumenti ter postopek), rezultati, razprava, zaključek in literatura. Znanstveni prispevki so lahko tudi teoretični, kjer se predvideva, da podrobno preučijo in kritično analizirajo določene modele in teorije.
Ugotovitve morajo biti predstavljene v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, ugotovitve pa preverijo.
Članek mora vsebovati pregled dosedanjih dognanj na področju raziskovanja, t.j. pregled (znanstvene) literature področja, ki ga obravnava članek in obsežnejšo predstavitev osnovnih pojmov področja, ki ga pokriva članek.
Dolžina znanstvenega članka naj ne presega 15 strani.
Strokovni članki
Namen strokovnih člankov je predstaviti dosežek ali temo, ki predstavlja uvajanje novih pristopov poučevanja prihodnjih generacij. Dosežki in teme, ki jih predstavljajo strokovni članki, vključujejo projekte, metode in tehnike, študije primera, uporabo standardov in vpeljavo ogrodij, nove tehnologije itd.
Strokovni članek mora imeti jasno praktično komponento, ki bo strokovnjakom s področja vzgoje in poučevanja ter svetovanja pomenila novo vrednost.
Dolžina strokovnega članka naj ne presega 8 strani.